sos112

Preventiva

Namen številke ICE

ice

ICE telefonska številka je namenjena reševalcem, da v primeru nesreče lahko hitro pokličejo vase najbližje.

Navodila za shranitev številke ICE:
V imenik mobilnega telefona vpišite kot naslovnika oznako ICE in če vam prostor to dopušča, še svojo povezavo z vpisano kontaktno osebo (npr. bratranec). K izbrani osebi nato pripišite telefonsko številko vključno s kodo za mednarodne klice +386.
Če zelite shraniti več kontaktnih oseb za nujne primere, jih shranite pod zaporedne oznake ICE1, ICE2, ICE3 itd.

Več:
http://www.sos112.si/slo/page.php?src=np10.htm

Požar v bivalnem okolju

Prižganega štedilnika nikoli ne pustite brez nadzora. V njegovi bližini ne shranjujte kuhinjskih krp, papirnatih brisač ali drugih predmetov, saj jih lahko zajame ogenj. Gospodinjske in druge električne naprave izklopite, če jih ne uporabljate. Prav tako ne uporabljajte električnih kablov, podaljškov, vtičnic, vtikačev in stikal. Med kurilno sezono se poveča število dimniških požarov in požarov, ki so povezani s kurilnimi in grelnimi napravami, zato naj bodo te redno pregledane in čiščene. Jeklenk z utekočinjenim naftnim plinom ne shranjujte v prostorih, ki ležijo nižje od okolice, v spalnih prostorih, v bližini odprtega plamena in na krajih, kjer se lahko segrejejo na več kot 40 °C. Sveče naj stojijo na trdni in negorljivi podlagi, nikoli ne smejo goreti brez nadzora. Ker ogenj ni igrača, otroke poučite o njegovih nevarnostih. Za večjo varnost lahko v gospodinjstvu namestite javljalnike požara, javljalnike ogljikovega monoksida ter gasilne aparate. Če v stanovanju zagori in ognja ne morete pogasiti sami, pokličite telefonsko številko za klic v sili 112.

Več:
http://www.sos112.si/slo/page.php?src=pp2_1.htm

Evakuacija

Evakuacija je umik iz objekta na varno. Načrtujte jo pravočasno in pri tem pomislite tudi na osebe, ki se ne morejo evakuirati same in potrebujejo pomoč. Evakuacijske poti in zasilni izhodi morajo biti prosti in prehodni. Na evakuacijske poti ne postavljajte škatel, omar, naprav ipd.

Če je v objektu prišlo do požara, ki ga ne morete omejiti ali pogasiti s priročnimi gasilnimi sredstvi, se skušajte čim prej umakniti iz prostora in zbrati na zbirnem mestu. Preden odprete vrata, jih preverite s hrbtno stranjo dlani. Če so ob dotiku topla, jih ne odpirajte, saj je na drugi strani verjetno požar. Če je veliko dima, se plazite po tleh ob stenah. Usta in nos si pokrijte z vlažnim robčkom ali krpo. Nikoli se ne vračajte v prostor po dokumente in druge vredne predmete. Če zagori obleka, lezite, in se valjajte po tleh, dokler ogenj ne ugasne. Plamen na osebi, ki jo je zajel ogenj, lahko zadušite tudi z odejo, plaščem ipd.

Če prostora ne morete zapustiti, pokličite številko 112. Če se dim širi v prostor skozi odprtine na vratih, jih skušajte zamašiti z vlažnimi brisačami, posteljnino ali drugim blagom, da preprečite širjenje dima vanj.

Več:
http://www.sos112.si/slo/page.php?src=sv1187.htm

Gašenje požara

Za začetno gašenje požara lahko uporabite naprave in priročna gasilna sredstva, kot so gasilnik, kuhinjska pokrovka, požarna odeja, vedro z vodo, cev za zalivanje, pesek, zemlja in podobno. Na voljo so tudi vgrajeni gasilni sistemi, ki delujejo samodejno in tudi v odsotnosti uporabnika pogasijo ali vsaj nadzirajo požar.

Za pravilno in učinkovito gašenje začetnih požarov je treba vedeti, kaj gori in s katero napravo (npr. gasilnikom), sredstvom (npr. požarno odejo, pokrovko) ali gasilnim sredstvom (npr. vodo, prahom) lahko najučinkoviteje in varno pogasite požar. Glede na vrsto gorljive snovi ločimo različne razrede požarov, ki so označeni s črkami A, B, C, D in F.

Le vzdrževani gasilniki bodo pravilno delovali, zato jih je treba redno vzdrževati skladno z navodili proizvajalca. Vzdrževanje in ponovno polnjenje lahko opravljajo le pooblaščene osebe.

Priporočamo, da tudi v vozila namestite gasilnik.

Več:
http://www.sos112.si/slo/page.php?src=sv1185.htm
http://www.sos112.si/slo/page.php?src=sv1186.htm

Požari v naravi

Če kurite v naravi, mora biti kurišče obdano z negorljivim materialom, območje, oddaljeno vsaj meter od zunanjega roba kurišča, pa očiščeno vseh gorljivih snovi. Ves čas mora biti kurišče nadzorovano, po končanem kurjenju pa je treba ogenj popolnoma pogasiti. Ob povprečni hitrosti vetra več kot 20 km/h ali ob sunkih, močnejših od 40 km/h, ni dovoljeno kuriti oziroma je treba s kurjenjem takoj prenehati. V obdobju, ko je za posamezno območje razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, je treba upoštevati prepovedi kurjenja.

Aplikacija SMOK:
http://smok.sos112.si/Ogenj/OgrozenostMap

Ogljikov monoksid

Ogljikov monoksid je plin brez barve, vonja in okusa in ga s čutili ne zaznamo. Je gorljiv in strupen. Nastaja pri nepopolnem izgorevanju v pečeh na trda, tekoča in plinasta goriva, v plinskih grelnikih ter pri delovanju bencinskih in dizelskih motorjev (agregatov, motornih žag, avtomobilov ipd.).

Glavni preventivni ukrepi so redno pregledovanje in čiščenje dimovodnih naprav, zračnikov in kurilnih naprav, zagotovitev dovoda svežega zraka ter namestitev javljalnikov ogljikovega monoksida. V zaprtih prostorih ne uporabljajte naprav z notranjim izgorevanjem.

Značilni prvi znaki zastrupitve z ogljikovim monoksidom so glavobol, slabost, bruhanje, omotičnost, utrujenost, zmedenost, motnje vida, opotekanje pri hoji in zaspanost. Če jih opazite, takoj zapustite prostor in pokličite nujno medicinsko pomoč na telefonsko številko 112.

Več:
http://www.sos112.si/slo/page.php?src=np44.htm

Potres

Pred potresom v stavbah, v katerih se pogosto zadržujete, določite mesta, ki jih lahko hitro in varno dosežete (masivne mize, podboji vrat v nosilnih stenah ali koti ob notranjih nosilnih stenah), kjer boste med potresom lahko poiskali zaklon. Poškodbe lahko preprečite s pritrditvijo in ustrezno razporeditvijo pohištva ter druge opreme.

Med potresom ostanite mirni. Ne tecite iz stavbe. Ne uporabljajte dvigal ali stopnic in ne skačite skozi okna. V stavbi se oddaljite od oken in drugih steklenih površin, poiščite zaklon in si zaščitite glavo. Na prostem pojdite na odprt prostor, proč od stavb, reklamnih panojev, daljnovodov, dreves ipd. Zaščito pred padajočimi predmeti (strešniki, ometom, deli dimnikov ipd.) poiščite v bližnjih vratnih odprtinah.

Po potresu lahko sledijo tudi močnejši popotresni sunki, med njimi ravnajte enako kot ob potresu. Če po potresu ostanete ujeti v ruševinah, ostanite mirni. Če se praši, si s priročnim zaščitnim sredstvom (robcem, krpo, delom oblačila ipd.) prekrijte usta in nos. V enakomernih presledkih udarjajte s predmetom po kovinski napeljavi ali zidu. Če ste nepoškodovani in niste ujeti v ruševinah, pomagajte tistim, ki potrebujejo pomoč.

Več:
http://www.sos112.si/slo/page.php?src=pp6.htm

Poplava

Pred poplavo se seznanite s poplavno ogroženostjo območja, na katerem prebivate. Pripravite zalogo pitne vode, konzervirane hrane, nujnih zdravil, opremo za prvo pomoč, dokumente, baterijski radijski sprejemnik, svetilko ipd.

Ob napovedi poplave opazujte naraščanje vode v okolici ter spremljajte vremensko napoved in opozorila. Iz nižjih prostorov umaknite premično premoženje, živino umaknite na višje ležeča območja, s protipoplavnimi vrečami preprečite vdor vode v stavbo.

Med poplavo se umaknite v višje nadstropje ali na višje ležeče območje. Ne prečkajte poplavljenih območij, ne peš in ne z vozilom, in se ne približujte rečnim brežinam.

Po poplavi očistite predmete, ki so bili v stiku s poplavno vodo, preglejte stanje stavbe in poškodbe na njej. Ne uživajte hrane, ki je bila v stiku z vodo. Električne naprave in napeljavo naj pred ponovnim priklopom pregleda strokovnjak.

Več:
http://www.sos112.si/slo/page.php?src=np13.htm

Zemeljski plazovi

Nevarnost za nastanek plazov se lahko poveča po obilnem deževju, potresu ali vetrolomu. Verjetnost za njihov nastanek je večja na strmih pobočjih, na krajih, kjer je bila odstranjena vegetacija in na obdelanih namakalnih pobočjih. Z neustreznimi posegi na takih pobočjih se verjetnost za nastanek plazov še poveča. Da bi pravočasno odkrili nastajajoči zemeljski plaz, je pomembno nenehno opazovanje območja.

Na območjih, izpostavljenih zemeljskim plazovom, bodite pozorni na znake, kot so nagubanost zemljišča, posedanje, večja namočenost, razpoke in premiki na zemljišču, razpoke na stavbi, nenavadni zvoki (na primer pokanje dreves) ter drugi zamolkli zvoki, katerih glasnost počasi narašča. Če opazite takšne znake, pokličite na telefonsko številko 112 in zapustite nevarno območje.

Več:
http://www.sos112.si/slo/page.php?src=np30.htm

Varno kopanje

Možnost za nastanek utopitve lahko zmanjšate oziroma preprečite z upoštevanjem nekaterih pravil. V vodo ne hodite, če se počutite slabo, s polnim ali praznim želodcem ali pod vplivom alkohola. Pred kopanjem se primerno ohladite. Nikoli ne skačite v kalno ali plitvo vodo, pred skokom vedno preverite globino. Ne precenjujte svojih sposobnosti in plavalnega znanja. Otrok nikoli ne puščajte brez nadzora. Upoštevajte vremenske razmere.

Na bazenih in urejenih naravnih kopališčih spoštujete kopališki red in navodila reševalcev iz vode ter upoštevajte oznake z opozorili za kopalce. Ne plavajte zunaj označenega kopališča.

Nikoli ne plavajte v vodnih zbiralnikih, ob črpališčih in na drugih nevarnih krajih. Izogibajte se močnim tokovom ali vodnim vrtincem.

Če zaide v težave, ostanite mirni in razsodni. Mahajte z roko in kličite na pomoč.

Če opazite, da se nekdo utaplja, mu pomagajte po svojih močeh in sposobnostih. Če menite, da bi pri tem ogrozili svojo varnost ali varnost drugih, takoj pokličite telefonsko številko 112.

Več:
http://www.sos112.si/slo/page.php?src=sv1281.htm

Ledene površine

Preden se odpravite na zaledenelo vodno površino, se prepričajte o debelini in nosilnosti ledu. Če se led pod močnim udarcem z nogo, koničasto palico ali kladivom ne prebije, je to znak, da je dovolj varen in nosilen. Zavedajte pa se, da na ledu ni stoodstotne varnosti.

Če led okoli vas poka v koncentričnih krogih, je preveč obremenjen in se bo začel pogrezati, zato se čim prej umaknite.

Če se led pod vami udre, poskušajte ostati mirni in zbrani. Razširite roke in pokličite na pomoč. Če vam je uspelo zlesti na led, ne vstanite takoj, temveč se nekajkrat zakotalite proč od odprtine, sicer se led lahko ponovno udre.

Če pomagate osebi, ki se ji je udrl led, se ji približajte leže. Lahko jo izvlečete s pomočjo vrvi, palice, kosa obleke ali smučke. V vsakem primeru takoj pokličete številko 112.

Ponesrečenec, ki je dalj časa v hladni vodi, se hitro podhladi. Do prihoda reševalcev ga preoblecite v suha oblačila ali ga zavijte v odejo.

Več:
http://www.sos112.si/slo/page.php?src=sv1282.htm

Neurje

Da se izognete posledicam neurja, redno vzdržujte stavbo in njeno okolico. Razmislite o kritini, ki je odporna proti močnemu vetru in toči, ter o namestitvi sistema za zaščito pred strelo. Priskrbite si zaščitno folijo, s katero boste zaščitili poškodovano streho.

Pred bližajočim se neurjem spremljajte vremensko napoved in upoštevajte navodila pristojnih služb. Zavarujte ali umaknite predmete, ki jih lahko odnese veter, odplavi voda ali poškoduje toča. Zaprite okna, vrata in naoknice ter spustite rolete in žaluzije. Električne naprave ugasnite in izklopite. Vozilo umaknite iz bližine vodotokov, izpod dreves ipd. Poskrbite tudi za domače živali.

Med neurjem poiščite zavetje v stavbi. Na prostem se izogibajte bližine visokih stavb, dreves, električnih drogov, kovinskih predmetov ipd. Bodite pozorni na predmete, ki jih po zraku nosi veter. V bližini vodotokov so mogoče poplave. Bodite pozorni na morebitno plazenje zemljin in kamnin. Prilagodite vožnjo razmeram na cesti.

Po neurju preglejte stanje stavbe in okolice, morebitne poškodbe čim prej popravite. Na poškodovano streho namestite zaščitno folijo. Pri uporabi pitne vode upoštevajte navodila pristojnih služb.

Več:
http://www.sos112.si/slo/page.php?src=np45.htm

Zaščita pred strelo

Če vas je ujela nevihta, ste posebno ogroženi na vrhovih, grebenih, v bližini osamelih dreves ali pod njimi, ob vodnih žilah in žlebovih, na vznožju skalnih sten, pri votlinskih vhodih, pod daljnovodi.

Manj nevarno (nikakor pa ne varno) je v dolinah, globelih, približno 15 m od sklanih sten, če cepite pod vrečo za bivakiranje, sedite na nahrbtniku s prekrižanimi nogami.

Edina učinkovita zaščita pred strelo je, da se pravočasno zatečete v varno zavetje. Izgovor, češ da nevihte niste pričakovali, je zelo pogost, vendar nobena nevihta ne pride nepričakovano. Če bi si radi zagotovili največjo možno varnost, načrtujte izlet tako, da boste pravočasno, t.j. opoldne oziroma zgodaj popoldne, že na varnem, v koci, na vlaku, v avtu.

Opozorilna znamenja:

Več:
http://www.sos112.si/slo/page.php?src=np16.htm

Vročina

Če je vroče, uživajte lahko hrano in pijte veliko tekočine. Nosite lahka in zračna oblačila svetlih barv. Izogibajte se povečanim fizičnim naporom. Prostore prezračite zjutraj, podnevi pa z zastiranjem oken preprečite njihovo segrevanje in jih hladite s klimatsko napravo. Domačim živalim, tako v hlevih kot na pašnikih, ter hišnim ljubljenčkom zagotovite dovolj pitne vode in senco.

Pred začetkom vožnje vozilo dobro prezračite in ohladite. Otrok in živali nikoli ne puščajte samih v zaprtem vozilu. Na daljšo pot so odpravite zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Med potjo se večkrat ustavite in osvežite.

Ob dolgotrajnem vročem in suhem vremenu se navadno poveča tudi požarna ogroženost naravnega okolja.

Ob vročinskem valu in suši se poraba vode poveča, vodnatost vodnih virov pa se postopno zmanjšuje. To lahko poslabša oskrbo s pitno vodo ali vpliva na njeno kakovost. Upoštevajte ukrepe, ki so uvedeni zaradi pomanjkanja pitne vode.

Več:
http://www.sos112.si/slo/page.php?src=np43.htm

Hud mraz

Nizke temperature lahko povzročijo težave v prometu, pri preskrbi z električno energijo in vodo ter druge nevšečnosti. Veter učinke oziroma občutek mraza še stopnjuje.

Pravočasno toplotno zaščitite prostore, preprečite zamrznitev vode v vodovodnem sistemu in poskrbite za preventivni pregled ter čiščenje kurilnih naprav in dimnikov. Pripravite dovolj kurjave, pesek in sol za posipanje zaledenelih površin ter lopato ali drugo orodje za odstranjevanje snega. Poskrbite za zimsko opremo vozila.

Ob napovedanih nizkih temperaturah spremljajte vremensko napoved, vremenske razmere in opozorila. Ostanite v ogrevanem prostoru. Če se morate zadrževati zunaj, se ustrezno oblecite. Previdno hodite po zaledenelih in zasneženih poteh. Poskrbite za odstranitev ledenih sveč in ledu z zaledenelih površin ter za posipanje teh površin.

Več
http://www.sos112.si/slo/page.php?src=np48.htm

Snežne padavine ali žled

Okoli stavbe pravočasno odstranite suha drevesa oziroma oklestite veje, ki bi se pod težo snega ali žleda lahko zlomile, pripravite pesek in sol za posipanje zaledenelih površin ter lopato ali drugo orodje za odstranjevanje snega. Bodite pripravljeni tudi na to, da lahko pride do daljših prekinitev oskrbe z električno energijo, zaradi česar sta lahko motena ali prekinjena tudi oskrba s tekočo vodo in ogrevanje, onemogočeni so kuhanje, razsvetljava, priprava tople vode in podobno.

Ob napovedanih obilnih snežnih padavinah ali žledu spremljajte vremensko napoved, vremenske razmere in opozorila. Že med sneženjem preventivno čistite poti in površine, če je treba odstranite sneg tudi s streh stavb, s katerih je to mogoče, ter otresite sneg z drevja in grmičevja. Previdno hodite po zaledenelih in zasneženih poteh, izogibajte se hoji pod drevesi, ne zadržujte se v bližini električnih daljnovodov.

Več:
http://www.sos112.si/slo/page.php?src=np14.htm

Varno v gore

V gore pojdite ustrezno telesno in psihično pripravljeni ter opremljeni. Pred odhodom se pozanimajte o vremenskih razmerah, stanju snežne odeje in stopnji nevarnosti proženja snežnih plazov.

Če je prišlo do nesreče, poškodbe, izčrpanosti ali ste se v gorah izgubili, pokličite na telefonsko številko za klic v sili 112.

Več:
http://www.sos112.si/slo/page.php?src=pp13_1.htm

Neeksplodirana ubojna sredstva (NUS)

Neeksplodirana ubojna sredstva so nevarna, saj lahko ob nepravilnem ravnanju eksplodirajo in pri tem povzročijo hude telesne poškodbe ali smrt, velike požare in porušijo objekte.

Če najdete neeksplodirano ubojno sredstvo, se ne ustrašite. Navzoči naj se mirno umaknejo z nevarnega območja. Preprečite dostop do predmeta, zavarujte kraj najdbe in, če je mogoče, postavite opozorilni napis ali kako drugače opozorite na nevarnost. Predmeta se ne smete dotikati, ga prestavljati ali celo razstavljati. V bližini najdbe ne kurite ognja in ne uporabljajte zažigalnih sredstev.

O najdbi nevarnega predmeta čim prej obvestite center za obveščanje na telefonsko številko 112 ali policijo na številko 113 in pri tem sporočite čim več podatkov o kraju najdbe in predmetu.

Več:
http://www.sos112.si/slo/page.php?src=np25.htm

Jedrska in radiološka nesreča

Jedrske in radiološke nesreče so izredni dogodki, ki neposredno ogrožajo prebivalce in okolje ter zahtevajo zaščitne ukrepe. Ob jedrski nesreči se radioaktivne snovi sprostijo pretežno v ozračje in se razširjajo v obliki radioaktivnega oblaka v širše okolje. Radiološke nesreče zahtevajo zaščitne ukrepe zaradi povečanega ionizirajočega sevanja in onesnaženja z radioaktivno snovjo oziroma kontaminacije.

Predvideni zaščitni ukrepi so zaklanjanje ljudi in živali v zaprtih prostorih, zaužitje tablet kalijevega jodida in evakuacija z ogroženega območja.

Več:
http://www.kalijevjodid.si/

Nazaj